Z vse večjim zavedanjem o nevarnosti podnebnih sprememb se trendi izrabe energetskih virov obračajo stran od fosilnih goriv. V ospredje prihaja kurjenje z lesno biomaso, ki zagotavlja neškodljiv krožni tok ogljika in ne prispeva h povečanim vrednostim ogljikovega dioksida v zraku. Ta plin je kot glavni krivec za globalno segrevanje tarča vedno pogostejših kritik, ki so predvsem uperjene v nesmotrno rabo fosilnih goriv. Tako se je v preteklih 30 letih veliko gospodinjstev preusmerilo iz ogrevanja na fosilna goriva (nafto in premog) na ogrevanje z obnovljivimi viri energije, kot je lesna biomasa. Ena ključnih novosti v tem času je postal kamin na drva. Kamini in kaminske peči so notranje kurilne naprave, ki večinoma delujejo na lesno biomaso, pa naj bodo to peleti, sekanci ali pa drva. Kaminske peči se od kaminov razlikujejo po tem, da so prosto stoječe in kot take nekoliko bolj primerne za vgradnjo v stavbe, kjer ni možnosti za stensko vgradnjo peči. Kamin na drva pa je ravno to, torej peč, vgrajena v steno nekega stanovanjskega objekta. Za vgradnjo kamina se večina ljudi odloči že med samo gradnjo hiše ali stanovanjskega objekta, ker je tako vgradnja enostavnejša, saj se že med gradnjo lahko pripelje do predvidenega mesta dimniške cevi za odvod dima.
Pri starejših gradnjah, zlasti tam, kjer ni možnosti prebijanja sten ali pa se nam to zdi nesmotrno, se priporočajo kaminske peči. Pri ogrevanju celotne hiše le z enim kuriščem pa se po drugi strani bolj priporoča vgradni kamin na drva, saj v tem primeru potrebujemo prostor za razpeljavo vodnih cevi za gretje ogrevalne vode. Tudi v primeru ogrevanja prek zračnih kanalov je vgradnja stenskega kamina praktično nujna, ker moramo sistem zračnih kanalov splanirati že pred gradnjo. Kljub možnostim za razpeljavo toplote po celotnem objektu pa se kamini na drva v večji meri uporabljajo le za ogrevanje bivalnega dela stavb.