Leseni izdelki in pohištvo so v stalni uporabi že tisočletja. Mnogo različnih drevesnih vrst in načinov obdelave lesa omogoča, da imajo leseni deli zelo širok možen razpon lastnosti, tudi lepljen les spada med njih. Tako poznamo trde lese, ki so zelo primerni za izdelavo trajnejšega pohištva in parketa (mednje spada hrastovina, bukovina, jesenovina in še nekateri bolj eksotični lesi). Za konstrukcijo lesenih hiš je primernejša smreka, saj je veliko lažja pri isti nosilnosti kot težji primerki lesa. Veliko drevesnih vrst je znano po uporabi njihovega lesa v specifične namene. Sem spadajo na primer tik, ki je tropsko drevo, precej trdno, zlasti pa z lastnimi smolami zaščiteno pred zunanjimi vplivi. Zato se veliko uporablja na ladjah, kjer brez težav zdrži dolga desetletja sončnega sevanja, vetra, soli v zraku in bičanja morske vode po njem. Še bolj tipični predstavnik posebnih drevesnih vrst je hrast plutovec, katerega mehko in gumijasto skorjo izkoriščamo predvsem za izdelavo plutovinastih zamaškov, pa tudi drugih stvari.
Tudi pri obdelavi lesa se pozna izbiranje drevesnih vrst, ki so primerne za posamezen način obdelave, čeprav v tem primeru stvar ni več tako specifična – večino vrst lesa se da obdelovati z enimi in istimi stroji in načini. Lepljen les je zanimiv predvsem z vidika izkoristka surovega lesa: z ustrezno zasnovo lepljenih delov bo lepljen les dosegal praktično iste standarde glede kvalitete in mehanske jakosti, hkrati pa bomo tako dosegli veliko boljši izkoristek pridobivanja lesenih polizdelkov iz debla lesa. Lepljen les se dandanes najpogosteje uporablja za konstrukcijske namene – od nadstreškov, ostrešij in tudi celih skeletnih lesenih hiš. Opazimo ga po tem, da imajo konstrukcijski tramovi iz njega vidne robove lepljenih kosov, če ti niso povsem prekriti z barvo ali drugim slojem materiala. Lepljen les v tem primeru še zagotavlja bistveno manj zvijanja in pokanja lesenih tramov, kar je pomanjkljivost navadnih tramov.